43. SKRIVNOST
Neutrudljivo je večno kolo,
kot v snu vrti se
in konca ne bo.
Ko ozreš se okoli,
ljudje mimo gredo,
a ko v rakvi leži
tvoje hladno telo,
vsi ti sklonjenih glav
žalostinke pojo.
Ozreš se še k višku,
v sivo nebo,
življenje je lepo
in smrt prav tako,
a preveč je vprašanj
in preveč je laži
in četudi se utapljaš,
svet naprej še stoji.
Nešteto je drobnih,
grenko sladkih stvari,
zato odloži okrasje
in priznaj, da boli.
In prenehaj mižati,
ko prečkaš ta gozd,
saj le tako boš lahko
sploh kdaj prost;
življenje ni lepo,
a smrt ostane skrivnost.
44. SKRIVŠI MOŽ
Ne zgrinjaj nadme se, Sodoma
Kakšen to je skrivši mož,
kakšen mora bit morda,
skrivši morda;
mol – Mavrica
moč izzevajoč celo
’’iconic-like’’ mimoidoč
& ’’whishful think’rs’’ oglašujoč
Martin Krpan,
’’big’’ vreče
’’stink-err...s?’’
Kasiral in klasificiral
’’click’’ in ’’give away’’
Pa v sili je-
je v sili ješč?
Je restavriral prav vse,
kar v obdobju stavnih let kreiral je?
In revanširal,
Kette, kaj je Murn?
Ne sklanjaj k meni se, sodoma
Ne, ne, ne, jaz nisem jež!
Ne, ne, ne, jaz hodim peš!
Ne me, ne,
vštric z mano ne;
v sekundi mi ’vzročiš galamo
Blanširaj, ’’blesk!’’, ’zgubljeni raj
ko kloneš pod vezavo
Ne zgrinjaj nadme se, Sodoma,
o, ne
Še kaj oddaj, še kaj prodaj
’’Što’’, ’’neš’’, to, ne, to, NE, TO, NE-TO,
še en ®,
NETO, NATO, nekaj stane
Dobitnik tiste tam nagrade
Obljubljeno je retuširal,
ne v štric z mano, ne, ne, ne
Zastavil jasnih si pota, premišljeno
Mar za Boga?
Zastavil le biljardno mizo,
doživel res hudo krizo
Schitzu, Rot wai,
Rot why/warum,
slik bog, zakaj?
Nikdar nazaj!
’’Click,’’ --> ’’Give away the glue!’’
O, raj!
NETO, NATO, pa še kaj!
Simbol vznakaza (iznakaza?)
opombo daj,
pa jo oraj,
Kette, kaj je revanširal?
Kaj le blesk ’zgubljen blanširal?
Raj?
Ker ga izbrisal je; zakaj ...
45. SKUŠNJAVA NEVARNA
Skušnjava nevarna,
IDEJA PREKARNA
Ideja je huda,
a svet pozna čuda
Si kot kamen v moji juhi;
tebe slišijo le gluhi …
Ljubezen;
ti si huda nadloga,
si pogubna naloga.
Pretvarjaj se zdaj, princ naduti
Saj zgolj Trumpsi*
so aduti!
*opomba: Trumpsi v Tarotu
46. Smrt pod cvetlicami
Linije, grobovi
Vrata, drevesa ...
Ljudje
Ceste, poti ...
Dež ...
Rane ...
Sestava oblike,
oblike zaspane
Oči so nevidne,
prizorom predane
Strnjujejo se
... skrivaj
in razpršijo,
ko glasbi sledijo
Zaliv ...
Če si vstala s prepelicami,
potem razumeš
smrt pod cvetlicami …
47. Strastna
Poiščo resnico simbioze
Zaživi najin stik
Dovoli vetru, da te vdane v objem šele sledeč
Naj se vname, kar v srcih žoburi peneč'
Kdorkoli si, ti si moj up v nebo žareč,
Saj govoriva isti jezik
V prostor ta skupno divje zroč ...
Obup kdor drugega iščoč,
Naj prečka mimo
Najinih dognanj in dragocenih čarov, tujih iznajdb uničujoč ...
48. TKANINA
Podstrešje utesnjeno
stoletni prah nabira,
spomin tam ob spominu
pozabljeno umira.
Če na ta kraj zaideš,
najdeš tam tkanino,
velika je in stara,
njeno blago je fino.
Ne vidiš, kaj je spodaj,
ne vidiš, kaj je skrito,
morda črno je tisto,
kar z zlatom je prelito.
A ne spuščaj se globoko!
Ne glej preveč prostrano!
Ne poglabljaj se v tisto,
kar bilo je zamolčano.
Morda je marsikaj
pod rušo zakopano,
morda z namenom kaj
proč je od pogleda djano.
A brž stran od motike!
Brž stran od lopate!
Vedeti premalo
je včasih bolje zate.
Mikroskopskega ne vidiš
in ne slišiš tihega,
zato se kdaj sprašuješ,
kakšna v bistvu sta.
A spusti ta monokel!
Ne napenjaj zdaj ušesa!
So namreč prav grenka
ta odmaknjena čudesa.
Misli vse so tvoje
svetlejše, kot nebesa,
a mračne so skrivnosti,
ki jih skrivajo telesa
In otožne žalostinke,
ki mrmrajo jih drevesa,
medtem, ko melodija
lahkotnejša ti od peresa.
Ne vidiš, kaj je spodaj,
ne vidiš, kaj je skrito,
morda zlato je tisto,
kar v črnino je zavito.
A ne bodi no predrzen!
Ne odkrivaj te tkanine!
Ne pusti, da nevednost ti
brezskrbna, srečna mine.
Ne bodi prepogumen
in brž proč od lopate!
Vedeti premalo
je mnogo bolje zate.
Saj če tkanino dvigneš,
se bo zgrnila nate
in vsa tista tesnoba
se bo vpila vate.
In ti boš tisto spodaj,
in ti boš tisto skrito,
postal boš tisto črno,
kar z zlatom je prelito.
In ti boš zamolčano,
pod rušo zakopano,
tisto, kar z namenom
proč je od pogleda djano.
Torej dobro zdaj premisli
in pazi se motike
ali pa v tkanini
utopi groze krike.
Ali pa začuti
mrliške nje dotike,
ko pomen zgubijo
vse barve in oblike.
Dobro le premisli
in pazi se lopate,
da ne začutiš zemlje,
ki se usipa nate.
In piši si na dušo:
breme nosit je tkanino,
zares peklensko breme,
čeprav blago je fino.