Zgodba o smrti

Hodila sem po robu travnika slamnate barve nekje v Španiji, na moji levi strani pa so rasla drevesa ... Ob poti sem našla vrečo prelepih stvari in jo pobrala. Zanimalo me je, od kod se je znašla in pospešila sem korak. Pred mano je hodila prelepa ženska v črnem, ki je v svojih dolgih temno rjavih laseh nosila belo pero. V manjšem predoru je odvrgla vrečko tobaka. Pogledala sem na tla, vendar sem se ustavila; nisem je pobrala. Ker sem sprevidela, da če bi še naprej hodila po tej poti, na kateri ni bilo razen mene in te ženske nikogar ter pobirala stvari, ki jih je dama odmetavala, bi jo naenkrat umorila. Dami sem želela pogledati v obraz, rekla bi ji, naj se ustavi, ker sem se zbala, da bi se izgubila. Sledila sem ji še malo naprej, dokler se ni obrnila. Dama ni imela obraza. Obrnila sem se in odšla nazaj. Kajti videla sem smrt.